Od ustanovitve do zloma stare Jugoslavije
Zaradi neohranjene prve šolske kronike podatki o začetkih šolstva v Podgorju niso povsem enotni. V Popotnikovem koledarju 1893 je potrjena začetna letnica 1821, medtem ko je v povzetku kronike iz leta 1946 zapisano, da prvi začetki še neurejenega pouka v Podgorju segajo v leto 1812.
Priložnostni pouk je takrat potekal v hišah vplivnejših vaščanov. Vodil ga je organist, udeleževali pa so se ga predvsem starejši otroci. Rednejši pouk se je v Podgorju začel leta 1820. Pouk branja, pisanja, računanja in petja je potekal le v zimskih mesecih. Število šolajočih še ni bilo stalno, saj je bila udeležba pri pouku prostovoljna. Nadzor je vršil vaški župni upravitelj.
Med domačijama Trobej in Vrban so domačini iz ostankov podružnične cerkve sv. Lovrenca leta 1821 sezidali prvo primitivno šolo, z učilnico v prvem nadstropju. Pouk v tej šoli je potekal vse do leta 1899, ko je bilo zgrajeno novo šolsko poslopje.
Pouk se je pričel s 1. novembrom, končal pa zadnjega avgusta. Četrtek je bil pouka prost dan. Poučevanje je potekalo v slovenščini; šele po letu 1850 se je kot učni predmet v šolo začela uvajati tudi nemščina. Glavni predmet je bil verouk, dodajale pa so se vsebine kmetijstva. Vodja šole je bil Anton Pohlevner, župni upravitelj, ki je poučeval na šoli verouk, ostale predmete pa »pravi« učitelj Anton Hribršek.
14. maja 1869 je bila šola v Podgorju z avstrijskim državnim zakonom preurejena v stalno enorazrednico. Šolska obveznost je bila osemletna.
Z leti se je število otrok v šoli povečevalo; leta 1880 je bilo že 150 otrok. Dopoldne so pouk obiskovali učenci višje skupine, popoldne pa učenci nižje.
Jeseni 1884 se je na šoli zaposlil Matija Šmid, novi in dolgoletni vodja šole, ki je pričel z načrtnim delom za gradnjo novega šolskega poslopja.
Poleg učitelja Šmida sta imela največ zaslug za gradnjo šole Ivan Rogina, načelnik krajevnega šolskega sveta, in Lovro Verčkovnik (Visočnik). Za šolo, ki so jo zidali Italijani, so vaščani prispevali les (piloti, na katerih stoji šola, so iz črne jelše), vozili gramoz in opeko ter žgali apno. Gradnja je trajala od 1894 do 1899.
1. novembra 1899 se je začel pouk v novi šoli. V tem zgodnjem obdobju so poučevali
Matija Šmid in nekaj učiteljic. Stabilnost je zagotovila domačinka Matilda Šmid, ki je službo nastopila takoj po koncu šolanja v Gorici. 18 let sta tako na šoli poučevala oče in hči.
Šolski obisk je bil med prvo svetovno vojno zelo slab, k čemur so botrovale vojne razmere, pomanjkanje hrane in obleke ter ljudi za obdelavo zemlje.
Razpad Avstro-Ogrske in ustanovitev Jugoslavije so Podgorčani svečano proslavili. Leta 1922 se je po 40 letih službovanja upokojil učitelj Matija Šmid. Šolsko upraviteljstvo in poučevanje je prevzela hčerka Matilda Šmid. Naslednje leto je bilo upraviteljstvo zaupano Ivanu Kluglerju, nekdanjemu učitelju, ki je bil po izjavi Šmidove »nemško navdahnjen«, kar se je potrdilo ob prihodu Nemcev 1941. leta.
Z odlokom ministrstva za prosveto v Beogradu je bila šola leta 1927 razširjena v trirazrednico. Od leta 1934 je bila šola štirirazrednica. Ker ni bilo na voljo dovolj prostora, je pouk prvega razreda potekal popoldne. Pouk se je pričenjal 1. septembra, končal pa na Vidov dan, 28. junija. V zimskih mesecih med letoma 1932 in 1940 so na šoli potekali kmetijski tečaji. Šolski okoliš se je v tistem obdobju zelo spreminjal. V začetku je obsegal tudi Razbor in Šmiklavž, običajno pa so otroci sami izbirali šolo glede na ugodnejši teren.
Nemci so takoj po prihodu v Podgorje, 10. aprila 1941, zaprli najvplivnejše vaščane, odstranili občinski odbor, ukinili slovensko ljudsko šolo, odstranili vse slovenske napise in hišne številke. Za župana so postavili do pred kratkim še šolskega upravitelja Ivana Kluglerja. 3. maja 1941 se je na šoli že začel nemški pouk, ki je trajal vse do 7. decembra 1943. Od takrat so Nemci spremenili šolo v orožniško postojanko, do tedaj, ko so partizani iz 18. na 19. februar 1944 šolo požgali.
Pouk v nemščini je številnim učiteljem predstavljal nepremostljive težave. Zato so bile uvedene posebne brošure za pouk v nemščini, ki naj bi v nadaljevalnih tečajih ljudstvo tudi v jezikovnem smislu pahnilo v objem nemškega rajha.
V začetnem obdobju okupacije so se začela organizirati nemška društva (Štajerska domovinska zveza, Brambovci, Organizacija za ljudsko blaginjo …). Mladino so prisilili v organizacijo Hitlerjeve mladine.
Prvi ukrep na šoli je bila prepoved rabe slovenske govorice. Zato so učenci molčali ali šepetali. Ločitev cerkve in države se ni dosledno izvajala. Poučevali so nemški jezik, računstvo, zgodovino, zemljepis, prirodopis, petje, telovadbo, risanje in ročno delo. Največ pozornosti so namenili petju in telovadbi, v ospredju je bilo učenje nemških koračnic.
Razen odtujevanja učencev od maternega jezika omembe vrednih učnih dosežkov ni bilo. Enkrat do dvakrat na teden so se učenci učili le osnovnih računskih operacij. Pomembnejšo težo je imel zemljepis z zemljevidi o velikosti nemškega ozemlja, pri zgodovini pa so poveličevali Karla Velikega, Friderika Velikega, Bismarca in seveda Hitlerja. Učenci bi morali o njih pripovedovati, ker pa niso razumeli jezika, to ni bilo mogoče. Zato so bili telesno kaznovani, včasih skoraj ves razred. Pri prirodopisju so se učili o človeku, koristnih živalih in rastlinah, zdravilne rastline pa so morali tudi nabirati. A znanje ni bilo pomembno. Šlo je za nemški, hitlerski duh, v katerem so vzgajali mladino.
Med okupacijo so Nemci ustanovili svojo šolarsko in učiteljsko knjižnico. Obe sta skupaj s poslopjem pogoreli v požaru februarja 1944.
Šolski obisk je bil razmeroma visok (80 %); staršem so namreč vseskozi žugali z represalijami. Pouk je bil neučinkovit, uspeh pa zelo slab. Učenci niso znali niti slovensko niti nemško.
V skladu s Hitlerjevim vzklikom »Naredite mi to deželo zopet nemško« je potekalo potujčevanje tudi v Podgorju. Takoj po okupaciji so se organizirali nemški jezikovni tečaji za mladino in odrasle, ki so se s presledki izvajali vse do leta 1943. Udeležba v teh tečajih je bila obvezna. Pouk je v glavnem obsegal učenje branja in pisanja, seveda z razlago besed. Izgovorov za izostanek niso sprejemali; ljudje so morali zapuščati delo in se tečajev udeleževati. V tem obdobju so se izvajali tudi različni gospodinjski in gospodarski tečaji.
Za vzgojo mladine sta skrbeli tudi Hitlerjeva mladina in Zveza nemških deklet, zlasti s petjem in športom. Mesečno so se vrstile tudi različne predstave, pretežno s propagandnimi filmi.
V Podgorju je v župnišču deloval tudi otroški vrtec; otroke so skušali pridobiti z igračami, v glavnem pa so peli hitlerjanske pesmi.
Ko v kraju ni bilo več nemške osnovne šole, so otroci v zimskih mesecih posedali in bili brez pravega dela. Zato so domačini na prigovarjanje partizanov zbirali bližnje otroke in jih poučevali osnov branja in pisanja. Tak pouk je potekal pri Verčkovniku Ivanu, Novaku, in sicer dvakrat tedensko od 14. do 16. ure; udeleževalo se ga je približno 10 učencev. Drug podoben poskus šolanja je za 8 učencev potekal pri Kovaču, ob nedeljah od 13. do 16. ure. Tak način šolanja je bil podvržen nevarnostim, zato so bili otroci ves čas na preži, da jih ne bi zalotili Nemci.
Okupator je Podgorje zapustil 8. maja 1945.
Od požgane šole so ostale le štiri zunanje stene in deloma stopnišče, zato je pouk potekal v župnišču. V začetku je primanjkovalo zlasti učnih knjig, priročnikov za učiteljstvo in učil. Na razpolago je bilo le računalo in razredna stavnica. Zemljepis so poučevali brez zemljevidov. Največje težave pri pouku in vzgoji mladine so bile v izredno slabem šolskem obisku, v prevelikem izrabljanju otrok v domačem gospodarstvu ter v negativnem stališču staršev do učnih in vzgojnih ukrepov učiteljstva.
Po osvoboditvi
V tako skromnih okoliščinah se je 4. junija 1945 začel pouk s 174 vpisanimi šoloobveznimi otroki; od teh jih 90 ni znalo niti pisati niti brati. Namen pouka, ki je trajal do 31. julija, je bil privesti otroke »nazaj v objem slovenske in slovanske kulture ter miselnosti«. Na začetku so bili na šoli trije učitelji.
V 1. šolskem letu po osvoboditvi (1945/46) se je pouk pričel 16. oktobra 1945, zaključil pa 27. junija 1946. Šolanje je bilo razdeljeno na osnovno šolo (1.–4. razred) in višjo osnovno šolo (5.–8. razred). Pouk je v dogovoru z župnikom Šimonom Kotnikom potekal v župnišču. Ustanovljena je bila pionirska organizacija, deloval je tudi podmladek RKS. Prebivalstvo je iz lastnih sredstev prispevalo za obnovo šole.
V letu 1946/47 se je uvedla 7-letna obveznost. 1. in 2. razred sta bila osredotočena na jezikovni pouk, od 3. razreda dalje pa je bil uveden predmetni pouk. Sprejet je bil nov učni načrt od 1. do 4. razreda. Verouk se je uvedel kot neobvezni predmet. V tem letu je potekala obnova šolskega poslopja. Otvoritev je bila zaradi tehničnih ovir izvršena v prihodnjem šolskem letu.
V letu 1947/48 je bila osnovna šola od 1. do 4. razreda, od 5. do 7. razreda pa višja šola. Učenci so bili po razredih umeščeni glede na sposobnosti. Uvedene so bile ocene, od nezadostne do odlične. Šolsko leto je uspešno zaključilo 65 % učencev. Do otvoritve obnovljene šole, 12. oktobra 1947, je pouk potekal le v eni učilnici v župnišču, pouk so imeli zato le trikrat tedensko. Redni pouk se je v šolskem poslopju začel 16. oktobra 1947. 5. aprila 1948 se je šola z odlokom ministrstva za prosveto preimenovala iz Osnovne šole Podgorje v Osnovno šolo Podgorca pri Slovenj Gradcu.
V letu 1948/49 je trajala polna osnovnošolska obveznost sedem let. Šola je imela štiri oddelke, pri čemer je četrti združeval učence od 4. do 7. razreda. Prvič se je od februarja do aprila izvajal tečaj za dopolnitev osnovnošolskega znanja. V njem so poučevali slovenski jezik, računstvo, zgodovino s poudarkom na narodni zgodovini. Z začetkom šolskega leta je začela veljati uredba o kaznovanju staršev šoloobveznih otrok, ki niso prihajali k pouku.
V letu 1949/50 je pouk potekal v dopoldanskem in popoldanskem času. V zimskem času je deloval tudi izobraževalni tečaj. Povprečni šolski obisk se je zopet dvignil, dosegel je skoraj 83 %.
Šolski uspeh v letu 1950/51 je bil slab. Mnogo učencev je šolsko obvezo zaključilo že v nižjih razredih, saj so bili starši mnenja, da je učenje in znanje samo zadeva šole.
V šolskem letu 1951/52 se je začel uvajati prehod od sedemletnega obveznega šolanja na osemletno. Šolsko leto so tako učenci zadnjič zaključili po sedemletnem šolanju. Izdani so bili novi učni načrti za prve štiri razrede ter za 5. in 6. razred oz. 1. in 2. razred nižje gimnazije (brez tujega jezika). Pouk je potekal v štirih oddelkih, četudi naj bi bili formalno le trije, kar pa šola prostorsko ni mogla zagotoviti (ni imela tako velikih učilnic).
V letih od 1952 do 1954 so v 1. razredu poučevali slovenski jezik, branje, računstvo, risanje, pisanje, petje in telesno vzgojo. Nato se je v vsakem razredu dodajalo predmete (ročno delo v 2., zgodovina, zemljepis, prirodopis v 3., srbohrvaščina v 4. razredu).
V letu 1954/55 so bili učenci razporejeni v pet oddelkov – prvi štirje razredi so bili zase, v petem oddelku pa so bili združeni učenci od 5. do 8. razreda.
V šolskem letu 1955/56 je bil šolski obisk 87,3 %, kar je bilo največ do takrat. 31. avgusta 1955 je bila na podlagi novega zakona ukinjena Občina Podgorje; vključila se je v Občino Slovenj Gradec.
V šolskem letu 1956/57 je pouk potekal v šestih oddelkih, prvi štirje so bili po razredih, peti oddelek je vključeval 5. in 6., šesti oddelek pa 7. in 8. razred.
V šolskem letu 1957/58 se je v 1., 2. in 3. razredu poučevalo po novem učnem načrtu.
V šolskem letu 1958/59 je bil za 4. razred uveden nov učni načrt. Pouk je potekal v šestih oddelkih; šesti oddelek je združeval učence od 6. do 8. razreda.
V šolskem letu 1959/60 je bil v petem razredu uveden nov učni načrt. V tem letu je delovala tudi šola za odrasle. Med šolskim letom so bile polletne počitnice, ki so trajale 14 dni.
V letu 1960/61 je bil od 1. do 5. razreda uveden razredni pouk, od 6. razreda dalje pa predmetni pouk. Uveljavil se je nov učni načrt za 6.,7. in 8 razred. Na šoli je bila ustanovljena skupnost 7. in 8. razreda, prav tako tudi mladinska organizacija.
V šolskem letu 1961/1962 se je v 5. razredu vpeljal pouk angleškega jezika. Zelo uspešno sta delovali Šola za življenje in igralska skupina prosvetnih delavcev. S 1. januarjem 1961 sta se združili šoli Podgorca (Podgorje) in Zarazber (Razbor). Šola Razbor je postala podružnična šola centralne šole v Podgorju.
V šolskem letu 1962/63 so bile zaradi dolge in mrzle zime, ki je trajala 6 mesecev, zimske počitnice podaljšane za 14 dni. Zima pa je dobila ime Mala ledena doba.
V letu 1963/64 je 6. razred z oblikovanjem 7. oddelka gostoval v prostorih gasilskega doma. V kombiniranem oddelku 7. in 8. razreda sta se v tem šolskem letu kot dodatna predmeta poučevala zdravstvena vzgoja in gospodarski pouk. Z novim zakonom o samoupravljanju v šolstvu se je formiral Svet šole, ki je zajemal vse člane delovnega kolektiva in predstavnike javnosti.
Leta 1964/65 je pouk potekal v dveh izmenah, pri čemer so se oddelki mesečno menjavali (dopoldan, popoldan). Do 6. razreda je bil razredni pouk, 7. in 8. razred sta bila združena v en oddelek predmetnega pouka. V tem oddelku se je ločeno poučevalo matematiko in slovenščino. V veljavo je stopil nov zakon o šolstvu. Učenci od 2. do 7. razreda so lahko napredovali v naslednji razred samo z eno negativno oceno, medtem ko je 8. razred dobil pravico do popravnega izpita iz vseh negativno ocenjenih predmetov.
V letu 1965/66 je bila organizacija pouka enaka kot v prejšnjem šolskem letu. Učenci 7. in 8. razreda so imeli pouk v turnusu. S proslavami so na šoli obeležili praznike kot so: dan republike, praznik dela, dan pionirjev, kulturni dan, novo leto, dan žena in dan mladosti (Kurirčkova pošta).
Leta 1966/67 se organizacija dela ni bistveno spremenila, le za učence 6. razreda je bil uveden predmetni pouk, učenci 7. in 8. razreda so še vedno bili v kombiniranem oddelku.
V letu 1967/68 je pouk potekal v dveh izmenah. Dopoldan so imeli pouk učenci višjih razredov, popoldan pa učenci nižjih razredov. Vsi predmeti so se poučevali kombinirano, razen tujega jezika.
Leta 1968/69 so bili učenci podružnične šole Pod Graško Goro prešolani na centralno šolo in zanje se je organiziral avtobusni prevoz. Šola je postala popolna osemletka z osmimi samostojnimi razredi. Od 1. do 4. razreda je bil v celoti razredni pouk, 5. razred je bil delno razredni in delno predmetni pouk, od 6. do 8. razreda pa predmetni pouk. 7. in 8. razred sta postala samostojna oddelka.
V šolskih letih 1969–1971 so bili v dopoldanski izmeni učenci od 5. do 8. razreda, v popoldanski pa učenci od 1. do 4. razreda. Izmene se niso menjavale zaradi učencev vozačev.
V šolskem letu 1971/72 se je na šoli s podružnicama začel petdnevni delovni teden. Organizacija pouka je bila enaka, saj menjava turnusa ni bila mogoča zaradi vozačev. V tem letu se je v učni program uvedla nova matematika. Pričeli so s 1. razredom in postopoma nadaljevali iz razreda v razred. Starši so imeli mesečne roditeljske sestanke, kjer so bili seznanjeni, kaj se je njihov prvošolček učil. Folklorna skupina je v Ljubljani v Križankah prejela največje priznanje za nastop ob 80-letnici maršala Tita. Dobili so največ točk od udeležencev za izvirnost in kvaliteto.
V letu 1972/73 je pouk potekal v dveh izmenah. Ena učilnica je bila tudi v prostorih gasilskega doma. Zaradi pomanjkanja učiteljev so na predmetni stopnji poučevali tudi razredni učitelji.
Leta 1973/74 je bila organizacija dela enaka kot v prejšnjem šolskem letu. K dobremu učnemu uspehu je pripomogla tudi uvedba dvournega podaljšanega bivanja za šibkejše učence predmetne stopnje. V tem letu so se uvedli novi učni načrti za učence od 1. do 4. razreda ter družbeno-moralna vzgoja za 7. in 8. razred. Po dogovoru zdravstvene službe se je zaradi slabe drže učencev v šoli pričela korekturna telovadba. Osnovna šola Podgorca se je preimenovala v organizacijo združenega dela in dobila nov žig Osnovna šola Podgorca PO. Formiral se je tudi Svet šole.
V šolskih letih 1975–1980 je bilo poleg že znanih organizacij in krožkov ustanovljeno ŠŠD in na novo uveden krožek nemškega jezika ter likovni krožek. Na svetu šole je bil sprejet sklep, da je potrebno pričeti z akcijo za gradnjo nove šole. 4. maja 1980 je umrl tovariš Tito. Šola je posvetila teden dni pouka izključno misli in delu pokojnega voditelja. To leto so prvič uvedli šolo v naravi.
Ker so učenci izrazili željo po organiziranem ogledu filmskih predstav v Podgorju, je bilo leta 1982 dogovorjeno, da bodo enkrat mesečno kino predstave v Podgorju. Določena je bila lokacija za novo šolo, ki naj bi bila montažna in zgrajena v dveh fazah. V zadnji fazi naj bi se zgradila še telovadnica.
V šolskem letu 1982/83 sta bila zaradi manjšega števila učencev 2. in 4. razred združena. Učenci so sodelovali pri družbeno-koristnem delu: pomoč kmetom pri pobiranju sadja, pomoč ostarelim krajanom in ureditev cvetličnih gred pred šolo. V tem letu je šola pridobila eno učilnico v vrtcu, kamor so namestili prvi razred. Tako je lahko imelo pet oddelkov pouk v dopoldanskem času, trije pa v popoldanskem. Šola je nabavila precej novih knjig za šolsko knjižnico. Ob koncu šolskega leta je šola pridobila novo asfaltno igrišče. Z lastnimi sredstvi je šola postavila koše in gole za rokomet.
Po večletnih prizadevanjih se je gradnja nove šole pričela 2. oktobra 1985. Zgrajene so bile tri klasične učilnice, specialna učilnica za pouk naravoslovja, knjižnica, učilnica za tehnično vzgojo, kabineta, prostor za arhiv, kuhinja z jedilnico, upravni prostori in kotlovnica. Pokazale so se potrebe po dodatnih prostorih; potrebovale so se še 4 učilnice za razredno stopnjo in telovadnico ter dva kabineta za razredno stopnjo. Šolsko leto 1985/86 je bilo zadnje leto, ko je pouk potekal v stari šolski stavbi. Novost v tem letu je bila uvedba računalniškega krožka.
Šolsko leto 1986/87 se je pričelo po slovesni otvoritvi nove šole. V tem letu je pouk prvič potekal v novi šoli. Za učence razredne stopnje pa je pouk še vedno potekal v stari šolski stavbi.
Šolsko leto 1987/88 je pomenilo pomembno prelomnico v razvoju šolstva v Podgorju. Iz stare šolske stavbe so se v celoti preselili v novo šolo, ki ima 9 učilnic in 4 kabinete, ki so prav tako primerni za nekatere oblike pedagoškega dela z manj učenci. Šola je dobila tudi nove učne pripomočke. V obvezni program vzgojno-izobraževalnega dela so bile dodane tečajne oblike pouka: gospodinjstvo, tečaj obrambe in zaščite ter tečaj za kolesarje.
Po nastanku samostojne države Republike Slovenije
Gospodarski in politični položaj v državi je bil vse težji in zaskrbljujoč. Spori med republikami so se poglabljali in zaostrovali. Država je bila tik pred razpadom. Na prelomu desetletja je za slovenski narod napočil zgodovinski dan – dan nastanka samostojne države z imenom Republika Slovenija. Kljub razburljivim dogodkom v državi je šolsko leto potekalo nemoteno. V novi državi so po osamosvojitvi nastale številne spremembe, nekatere tudi v šoli. Svet osnovne šole Podgorje je na seji 9. 6. 1992 sprejel Statut Osnovne šole Podgorje pri Slovenj Gradcu. Osnovna šola Podgorca se je preimenovala v Osnovno šolo Podgorje, podružnična šola Zarazbor v podružnično šolo Razbor in podružnična šola Pod Graško Goro v podružnično šolo Šmiklavž.
V šolskem letu 1992/93 so bile uvedene novosti: tri ocenjevalna obdobja in počitnice (jesenske, zimske in poletne počitnice). V tem šolskem letu so bili pridobljeni podatki o velikosti šolskih okolišev vseh treh šol ter o številu prebivalcev, živečih v posameznih naseljih.
V šolskem letu 1994/95 je bila organizirana kulturna prireditev Veseli tobogan, na kateri so nastopali učenci matične šole in obeh podružnic. Med vsemi projekti je bil najbolj odmeven projekt Korak k sončku za otroke s cerebralno paralizo. Spomladi 1995 je izšla Bela knjiga o šolstvu; njena vsebina je prikazala takratno stanje v šolstvu in vizijo za prihodnost.
V šolskem letu 1995/96 je bila zgrajena šolska telovadnica. Namenjena je bila pouku športne vzgoje in rekreaciji vaške mladine. Leta 1996 sta bila sprejeta temeljna zakona o predšolski vzgoji, osnovni in srednji šoli, ki sta se uveljavljala postopoma. Kot novost razširjenega programa sta bila na novo uvedena pomoč specialnega pedagoga za delo z učenci s specifičnimi učnimi težavami in fakultativni pouk angleškega jezika v 4. razredu. V skladu z novim statutom je bil ustanovljen nov svet šole.
V šolskem letu 1999/2000 je Osnovno šolo Podgorje obiskovalo 173 učencev. Po razpoložljivih podatkih je to največje število otrok po letu 1945. Vse bližje je bilo uvajanje devetletke, ki je bila načrtovana za leto 2003.
Šolsko leto 2002/03 je minilo v znamenju priprav na postopno uvajanje 9-letne osnovne šole. Temu cilju je bilo namenjeno izpopolnjevanje pedagoškega kadra in organov šole. Starši so bili seznanjeni z novo organizacijo in vsebino vzgojno-izobraževalnega dela. V organizaciji pouka sta bila 1. in 2. razred zaradi majhnega števila učencev združena v kombiniran oddelek. V tem šolskem letu je bila dodatno opremljena in posodobljena računalniška učilnica.
V šolskem letu 2003/04 je bila uvedena devetletka, razdeljena v triade kot vsebinske celote. V zaključku vsakega triletja je sledilo preverjanje znanja iz slovenščine in matematike, v tretjem triletju tudi iz ostalih predmetov. Otroci so se začeli šolati z dopolnjenim 6. letom starosti. Prvi razred je imel za razliko od ostalih razredov le dve ocenjevalni obdobji.
Leta 2007 se je upokojil dolgoletni ravnatelj Bernard Belovič. Nasledil ga je mag. Aljoša Lavrinšek. V tem šolskem letu je bila na šoli zadnja generacija 5. razreda osemletke. Dobili smo novo igrišče, progo za tek na 60 metrov in skok v daljino.
V šolskem letu 2008/09 se je oblikoval načrt za obnovo šole. Šola se je opremila z interaktivnimi tablami. V projektu Energetsko varčna šola je šola zasedla drugo mesto za znižanje porabe električne energije. Na šoli je bil ustanovljen šolski sklad.
V šolskem letu 2009/10 smo pristopili k brezplačnemu razdeljevanju sadja in zelenjave. Začeli smo s projektom Rastlinjak za zdravo vas – učenci pridelujejo hrano. V tem šolskem letu smo nadaljevali z opremljanjem učilnic z IKT. Pri dežurni mizi in v jedilnici sta bili vzpostavljeni dve informacijski TV-točki, kjer so se učenci seznanjali z aktualnimi dogajanji in obvestili.
V šolskem letu 2010/11 so učenci matične šole in podružnic pod okriljem Društva Slovenija Rusija pripravili prireditev z naslovom Predstavljamo vam ruščino v besedi in sliki.
20. septembra 2012 je bila otvoritev novih prostorov na šoli; pridobljena je bila knjižnica (šolska in oddelek mestne knjižnice), nov vhod in učilnica, v kateri je gostoval oddelek vrtca. 7. 11. 2016 je šola v sklopu otvoritve novozgrajenega vrtca pridobila učilnici za 1. in 5. razred, prostor za svetovalno službo in povezovalni hodnik z vrtcem.
V začetku decembra 2018 se je na streho telovadnice namestila že druga sončna elektrarna na šoli Podgorje – MSE-2 Podgorje. Na šoli so se namestile dostopne točke za dostop do interneta. 17. 2. 2020 je bila na strehi šole nameščena že četrta sončna elektrarna MSE-4. Šolsko leto je močno zaznamovala epidemija virusa COVID-19. Zaradi potencialne nevarnosti je od marca do junija pouk potekal na daljavo. Po vrnitvi učencev so veljali strogi zaščitni ukrepi pred širjenjem morebitne okužbe virusa. Do konca šolskega leta nismo imeli nobenih okužb.
Šolsko leto 2020/21 se je takoj začelo v znamenju COVID-a 19. Delo je potekalo po t. i. B-modelu. Vsak oddelek je v svojem razredu (mehurčku), selijo se učitelji. Zaradi velikega poslabšanja epidemioloških razmer v državi se je pouk od 9. 11. 2020 do 25. 01. 2021 za vse razrede odvijal na daljavo. Od konca januarja so se učenci postopoma vračali nazaj v šolo. V času od 1. do 11. 4. 2021 se je pouk za vse učence ponovno odvijal na daljavo. Šolsko leto 2021/22 poteka v šoli po B-modelu.
Število učencev po šolskih letih 1945–2021
| Šolsko leto | Število učencev | Šolsko leto | Število učencev |
| 1945/46 | 168 | 1984/1985 | 144 |
| 1946/47 | 157 | 1985/1986 | 154 |
| 1947/48 | 173 | 1986/1987 | 165 |
| 1948/49 | 162 | 1987/1988 | 164 |
| 1949/50 | 160 | 1988/1989 | 165 |
| 1950/51 | 160 | 1989/1990 | 162 |
| 1951/52 | 145 | 1990/1991 | 160 |
| 1952/53 | 150 | 1991/1992 | 156 |
| 1953/54 | 156 | 1992/1993 | 153 |
| 1954/55 | 150 | 1993/1994 | 156 |
| 1955/56 | 157 | 1994/1995 | 161 |
| 1956/57 | 170 | 1995/1996 | 165 |
| 1957/58 | 171 | 1996/1997 | 163 |
| 1958/59 | 163 | 1997/1998 | 163 |
| 1959/1960 | 166 | 1998/1999 | 167 |
| 1960/1961 | 164 | 1999/2000 | 173 |
| 1961/1962 | 164 | 2000/2001 | 165 |
| 1962/1963 | 177 | 2001/2002 | 149 |
| 1963/1964 | 169 | 2002/2003 | 131 |
| 1964/1965 | 176 | 2003/2004 | 146 |
| 1965/1966 | 170 | 2004/2005 | 134 |
| 1966/1967 | 184 | 2005/2006 | 146 |
| 1967/1968 | 179 | 2006/2007 | 125 |
| 1968/1969 | 196 | 2007/2008 | 164 |
| 1969/1970 | 188 | 2008/2009 | 123 |
| 1970/1971 | 189 | 2009/2010 | 121 |
| 1971/1972 | 186 | 2010/2011 | 126 |
| 1972/1973 | 180 | 2011/2012 | 122 |
| 1973/1974 | 192 | 2012/2013 | 115 |
| 1975/1976 | 163 | 2013/2014 | 115 |
| 1976/1977 | 161 | 2014/2015 | 115 |
| 1977/1978 | 151 | 2015/2016 | 122 |
| 1978/1979 | 146 | 2016/2017 | 135 |
| 1979/1980 | 141 | 2017/2018 | 137 |
| 1980/1981 | 136 | 2018/2019 | 148 |
| 1981/1982 | 131 | 2019/2020 | 142 |
| 1982/1983 | 138 | 2020/2021 | 152 |
| 1983/1984 | 129 | 2021/2022 | 146 |
Zapisali: mag. Majda Tamše Horvat, Nina Krištofelc in Sandi Borovnik
Nedavni komentarji