PREDSTAVITEV DOMAČEGA KRAJA – PODGORJE PRI SLOVENJ GRADCU
Podgorje je strnjeno naselje v Mislinjski dolini, ki spada v Mestno občino Slovenj Gradec. Je srednje velika vas z okoli 1000 prebivalci in je od bližnjega mesta oddaljena približno 4 km. Leži na nadmorski višini 444,6 m pod vznožjem Uršlje gore, zato tudi ime Pod-gorje. Vas se deli na Srednjo, Zgornjo, Spodnjo in Žabjo vas ter Sredme in Preseko.
Kraj so včasih imenovali Podgorca, nekateri domačini poimenovanje še danes ohranjajo. Tudi šola se je imenovala Osnovna šola Podgorca. Leta 1992 je bila preimenovana v Osnovno šolo Podgorje pri Slovenj Gradcu.
V Podgorju prevladuje neenakomerno površje. Opazimo nekaj gričev, hribov in tudi ravninski svet. Prevladuje vlažno gorsko celinsko podnebje (topla poletja, mile in hladne zime). Največ padavin pade v poletnih mesecih (plohe, nevihte, toča). Pogosto zaznamo temperaturni obrat (kraji na dnu dolin imajo v zimskih mesecih nižje temperature kot kraji v višjih legah, še posebej kadar so doline zamegljene). Poleti pa je ravno obratno.
Skozi vas teče reka Suhodolnica, ki priteče iz doline Suhi Dol, in več manjših potokov, ki se vanjo izlivajo; med večjima sta potoka Sredmšnica in Jenina. V območju slikovite soteske Kaštel, vzporedne doline Suhodola, od koder se pripeljemo v Razbor in pod Uršljo goro, je Suhodolnica izredno čista, zato ti kraji predstavljajo področje vodnih virov za slovenjgraški vodovodni sistem. Nekoč je bila Suhodolnica, ki večinoma teče po apnenčastih, kamnitih tleh (zato tudi večkrat ponikne), potok, sedaj pa je reka, ki se v Starem trgu izlije v reko Mislinjo.
Podgorje spada pod Vzhodne Karavanke. Prevladujejo apnenec, glina in melj. Apnenčasta tla omogočajo ponikanje vode, zato je dolina nad domačijo Suhodolnik običajno suha. Tla so rodovitna in primerna za kmetijstvo. Kjer so strmine, je prst plitva in rjave barve.
Zaradi ugodne lege in dobrih pogojev za kmetovanje je bil kraj naseljen že v srednjem veku. Prvo omembo vasi je zaslediti že 1394. leta. Kraj se je začel razvijati v 18. in 19. stoletju. Ljudje so se ukvarjali z domačo obrtjo (lončarstvo, mlinarstvo), lesno trgovino (številne žage), tovorništvom in gostilnami za furmane. Do danes se je ohranila elektrarna z eno najstarejših turbin pri nas, nekateri mlini (Popčev mlin, Plešivški mlin) in žage (Hrušičeva žaga).
V Podgorju je veliko kmetijskih površin (travniki, pašniki, njive, sadovnjaki), zato se domačini ukvarjajo s kmetijstvom. Prevladujejo živinoreja (govedoreja), poljedelstvo (hmelj, žita, koruza, krompir), v zadnjem času se razvijajo tudi ekološke kmetije in dopolnilne dejavnosti na kmetijah (pridelava mleka in mlečnih izdelkov, zelenjave, peka krušnih dobrot in peciva). Domačini se ukvarjajo tudi z lesarstvom in gozdarstvom. Bogat gozd je poraščen z bukvijo, smreko, macesnom, jelko, borom, lesko, grmičevjem in tudi z lipo. Mnogi Podgorčani so zaposleni v bližnjih mestih.
Gozdovi pod Plešivško kopo predstavljajo zanimiv in bogat lovski revir (opazimo lahko srnjad, muflone, gamse, planinske zajce, kune, divje mačke, divje peteline, ruševce, krokarje, divje prašiče, občasno tudi damjake in medvede) ter nudijo lepe razglede na Mislinjsko dolino, Slovenjgraško kotlino in s tem omogočajo atraktivne možnosti za pohodništvo. Najbolj znana pohodniška pot je šolska krožna učna pot Zelena pot z zgodbo od Podgorja do Wiederdriesa, ki se prične pri šoli in vodi vse do razvalin gradu Vodriž (Wiederdries) – spomenika najvišjega državnega pomena. Po delu nove poti je speljana tudi pred več desetletji ustanovljena Puščavnikova pot. Mimo Podgorja in naprej proti Spodnjemu Razborju vodi znana Koroška romarska pot – Benediktova pot. Iz Podgorja mimo Vodriža pa je trasirana tudi mednarodna Evropska pešpot E6. Za daljše pohode veliko vaščanov obišče Uršljo goro (Urško), Kaštel, cerkev Svetega Duha, Plešivško kopo in Kozji hrbet, Graško Goro, Pohorje; to so ene izmed najbolj znanih vzpetin v bližini Podgorja. Na Kovačevem in Lutrovem bregu se predvsem v zimskem času radi zadržujejo otroci, saj se tam že od nekdaj radi sankajo in svoj kraj opazujejo iz ptičje perspektive.
V središču vasi je cerkev Svetega Urha (Urlika), osnovna šola, vrtec, manjša trgovina, kulturni dom, v katerem se odvijajo proslave, vaje in včasih predstave, in gasilski dom. V kraju sta znani gostilni z dolgoletno tradicijo, Rogina in Kovač ter bar TNT.
V Podgorju so se vse do danes ohranile nekatere šege in navade: furmanski praznik, praznovanje vaške skupnosti in teden športa, obeležitev lepe nedelje Sv. Urha, Florijanove nedelje, cvetne nedelje, praznik svetih treh kraljev.
Zapisala: mag. Majda Tamše Horvat
Viri:
– S. Berzelak in K. Zajc Berzelak. (1992).Vodnik po Mislinjski dolini. Slovenj Gradec: Izvršni svet skupščine občine Slovenj Gradec.
– S. Berzelak in K. Zajc Berzelak. (2005). Slovenj Gradec in Mislinjska dolina. Slovenj Gradec: Mestna občina Slovenj Gradec in Občina Mislinja.
– T. Turičnik idr. (1992). Slovenj Gradec in Mislinjska dolina. Slovenj Gradec: Galerija N. Kolar, d.o.o.
http://www.ospodgorje.si/OSPodgorje/index-nov-high-res.html (Pridobljeno, 4. 2. 2021)
https://sl.wikipedia.org/wiki/Podgorje,_Slovenj_Gradec (Pridobljeno, 5. 2. 2021)
http://www.geopedia.si/#T13_F410:10132487_x505137.15599999996_y145761.1015_s13_b4 (Pridobljeno 10. 2. 2021)
http://www.zgs.si/obmocne_enote/slovenj_gradec/gozdne_ucne_poti/index.html (Pridobljeno, 11. 2. 2021)
https://www.slovenjgradec.si/Mestna-ob%C4%8Dina/Va%C5%A1ke-skupnosti/VS-Podgorje (Pridobljeno, 12. 2. 2021)
http://vnaravi.si/karavanke-po-visini/615m-grad-vodriz (Pridobljeno, 12. 2. 2021)
– Ustni viri (Vinko Lenart, Anton Skrivarnik, Miha Kavnik, Bernard Belovič, Marica Umek).
Nedavni komentarji